-
1 rank
I 1. [ræŋk] noun1) (a line or row (especially of soldiers or taxis): The officer ordered the front rank to fire.) vrsta2) ((in the army, navy etc) a person's position of importance: He was promoted to the rank of sergeant/colonel.) čin3) (a social class: the lower social ranks.) plast2. verb(to have, or give, a place in a group, according to importance: I would rank him among our greatest writers; Apes rank above dogs in intelligence.) uvrstiti (se)II [ræŋk] adjective1) (complete; absolute: rank stupidity; The race was won by a rank outsider.) popoln2) (unpleasantly stale and strong: a rank smell of tobacco.) rezek•- rankness* * *I [ræŋk]nounred, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna poljathe ranks military navadni vojaki (v nasprotju s častniki)the rank and file — ljudstvo, preprosti, navadni ljudjeof the first rank — prvovrsten, prvorazredenrank of cabs — vrsta kočij, taksijevthe rank of workers — masa, "vojska" delavceva cab-rank, taxi rank — parkirni prostor za taksijepeople of all ranks — ljudje vseh slojev, razredovpersons of high rank — plemiči, plemstvo; ugledne osebeto quit the ranks — stopiti iz vrste; dezertiratito reduce to the ranks military vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojakato rise from the ranks — iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpetito take rank with s.o. — biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komuII [ræŋk]transitive verb & intransitive verbpostaviti (se) v vrsto, uvrstiti (se); razvrstiti (se), razporediti (se), urediti (se); pripadati, spadati med; zavzeti mesto (položaj, čin, čast); American imeti prednost pred kom v činu, rangu, položaju; biti nad kom po položaju, priti ( neɔt to takoj za); economy & juridically imeti prednost ali posebne praviceIII [ræŋk]adjective ( rankly adverb)obilen, bohoten, razkošen ( with z), (pre)bújen, košat; bujno porastel z, zaraščen; gosto raščen; (o zemlji) ploden, roden, masten; vnet, zažgan, žaltav, žarek; oduren, ostuden, ogaben, zoprn, grob, odbijajoč, smrdljiv; nedostojen, nespodoben, obscen, pohoten, pokvarjen; močan; skrajni; čist(i), očiten, očit, popoln, pravi; familiarly slab, hudobena rank lie — debela (gola, očitna) lažrank swindle — očitna sleparija, goljufijarank treason — prava (pravcata), očitna izdaja (izdajstvo)
См. также в других словарях:
čin — čȋn m <N mn čȉnovi/čȋni jez. knjiž.> DEFINICIJA 1. ono što je učinjeno, rezultat radnje; djelo 2. činjenje, radnja, djelatnost, opr. mirovanje, v. mirovati 3. a. završni segment ciljno usmjerene radnje (npr. dramske) b. jedan od dijelova… … Hrvatski jezični portal
generalski — genèrālskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na generala i generale [generalski čin] ETIMOLOGIJA vidi general … Hrvatski jezični portal
generálski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na generale: generalska uniforma / generalski zbor ♦ voj. generalski čin čin od generalmajorja do generala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čîn — m 〈N mn čı̏novi/čîni jez. knjiž.〉 1. {{001f}}ono što je učinjeno, rezultat radnje; djelo 2. {{001f}}činjenje, radnja, djelatnost, opr. mirovanje 3. {{001f}}a. {{001f}}završni segment ciljno usmjerene radnje (npr. dramske) b. {{001f}}jedan od… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
čín — 1 a m (ȋ) stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah: dobiti, imeti čin; odvzeti komu čin; vojaški čini / gostiteljica je razvrstila goste po činih ♦ voj. generalski, oficirski, vojaški čin 2 a m (ȋ) zastar. dejanje: saj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
generál — a m (ȃ) 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabno ∙ ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev ♦ voj. general najvišji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brìgādnī — brìgādn|ī prid. koji se odnosi na brigadu ∆ {{001f}}∼a artiljerija vojn. topničke jedinice za vatrenu podršku i protuoklopnu borbu u sastavu brigada; ∼i general vojn. najniži generalski čin u nekim zemljama … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
brigadni — brìgādnī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na brigadu SINTAGMA brigadna artiljerija vojn. topničke jedinice za vatrenu podršku i protuoklopnu borbu u sastavu brigada; brigadna baza vojn. baza koja se formira od pozadinskih jedinica brigade i služi… … Hrvatski jezični portal
armáden — dna o prid. (ȃ) nanašajoč se na armado: armadni štab; armadne enote; armadno povelje ♦ voj. armadni general najvišji generalski čin v nekaterih državah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
generálmajór — ja m (ȃ ọ̑) voj. najnižji generalski čin ali nosilec tega čina: povelja, ki jih je izdal generalmajor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvézda — e ž (ẹ) 1. na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu: zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo; zasijale so prve zvezde; ekspr. nebo je posuto z zvezdami na nebu je veliko zvezd; ekspr. oblak, roj zvezd; soj zvezd; pesn.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
